Daydreaming: Summer Girl

Zadnje dni neprestano premišljujem o morju, soncu, kratkih rokavih, dolgih krilih, flip flopsih, zeleni travi, marjeticah in si zraven prepevam. Poleti se prelevim (vsaj kar se garderobe tiče) v dekle šestdesetih in letošnje poletje je, kar se modnih smernic tiče, kot nalašč zame. Sicer pretirane vročine ne prenašam dobro, se pa že med zimo navajam nanjo. V stanovanju imava namreč ob večerih, ko se radiatorji do konca segrejejo, kot v savni. Tako, da upam, da prehod na poletne temperature ne bo tako težak.

Zadnjič sem razmišljala kdaj sem bila nazadnje na morju. Se pravi, vsaj teden dni, nekje ob morju, na plaži, s kupom revij, romani in sončno kremo. Pa se ne morem spomnit.

Razlogi so sledeči: eno leto sem raje preživela v Ljubljani, na mestni plaži in po kavarnicah, drugo leto sem šla raje kot na morje v Pariz, tretje leto sva s prijateljico celo poletje hodili na koncerte enega in istega banda, četrto leto sem raje doma zganjala depresijo zaradi propadle zveze, peto leto sva s Sandijem načrtovala enomesečni dopust v Toskani tako dolgo, da je na koncu vse skupaj padlo v vodo, pa Pančo je bil še majcena kepica, ki bi nama, če ne drugega povzročala probleme pri izbiri prenočitve in na koncu sem kupila letalsko karto za Pariz in se sama odpravila na shopping spree, od tam pa vsak dan klicala Sandija, da ga pogrešam in da mi je dolgčas in da naj se vsede na prvi vlak (ne mara letenja) in se pripelje v Pariz.

Letos pa greva. Na morje namreč. Ker pogrešam tuljenje galebov, šumenje borovcev, vonj morja, slano kožo, obilne dopustniške zajtrke, kupe revij in vonj sončne kreme.

In hočem na Hrvaško obalo, na enega izmed otokov Dalmacije, z avtom, polnim prtljažnikom, odprtim oknom, nogami na armaturki, z vetrom v laseh in z glasno glasbo ob kateri je čutiti tresenje sedežev.

Kam bi se pa vi letos radi odpravili na morje?