Če smo imeli Božično kosilo imejmo pa še novoletnega, oziroma prednovoletnega, sem si mislila, ko me je Sandi vprašal, če greva 31. 12. k moji mami na kosilo, ki je bilo neke vrste podkupnina. Mami in njenemu možu so se namreč na računalniku nabrali virusi in vsa panična sta klicala, koga drugega kot Sandija. Ura je bila prepozna, da bi se iz Ljubljane odpeljala v Postojno še istega dne, zato smo se zmenili za naslednjega.
In sva šla, seveda sva spet zamujala, kar je v zadnjih mesecih postala najina grda navada, ki se je bova v novem letu seveda rešila. Kaj bi brez novoletnih zaobljub :).
Na moje veliko olajšanje o sarmi za kosilo ni bilo ne duha ne sluha, jo je pa mami pripravila za večerjo. Verjetno ni treba izgubljati besed o tem, da sva se v Ljubljano vrnila v večernih urah, zaradi čakanja na lonec sarme, kakopak, na koncu pa vse plane o silvestrovanju zavrgla in ostala doma, objeta na kavču ob gledanju
filma (ne preveč dobra izbira za veseljačenje na kavču; sva prebrala, da gre za komedijo, pa razen parih komičnih vložkov, ki se zgubijo v resnosti filma, o komediji ne duha ne sluha). Ob polnoči sva odprla flašo mlačne penine, ki sva jo pred tem pač pozabila dati v hladilnik, vzela v naročje
Pančota in si pred hišo ogledala ognjemet. Oziroma ognjemete. Ob vsemu bum bum in bang bang-u je mali stisnil rep med noge, zbežal nazaj v hišo in se skril za vrata kopalnice.
Ves bum bum in bang bang gre tudi meni blazno na živce. Rada si sicer enkrat na leto pogledam ognjemet, ne razumem pa poante petard in ostale temu podobne pirotehnične navlake, ki brez pomena poka že teden pred novim letom in na urgenco spravi nemalo ''pogumnih'' posameznikov.
Sedaj pa nazaj k sarmi. Mami je velikodušno prispevala svoj recept, jaz sem 31. cel čas pritiskala na sprožilec in da fotografije ne bi bile posnete brez razloga, sem se odločila, da vam pokažem postopek te tako, med moškimi, zaželjene jedi.
Jaz je ne jem, pa tudi nisem razumela poante sarme za novo leto, pa mi je stvar razjasnila mama. Pravi, da je to najboljša jed za pregon mačka, ki obišče večino ljudi prvega prvega v letu :).
Recept za pripravo sarme
''Sarma je tradicionalna orientalska jed iz listov kislega zelja, nadevanih z začinjenim mletim mesom in rižem,'' piše na
spletni strani. Nekateri pravijo, da je Srbska, na spletu sem prebrala tudi, da je Hrvaška ...
Ne vem čigava je izvirno, verjetno je s sarmo tako kot s pico.
Mami pa je ob mojem podrobnem spraševanju tudi obupala. Ampak se mi zdi, da je tale recept srbski, vsaj po internetnih receptih sodeč.
Pa se raje vrnimo k stvari. Za začetek je potrebno pripraviti osnovo. Torej nadev, za katerega potrebujemo:
- 5 strokov nasekjlanega česna,
- 3 nasekljane čebule,popražene na sončničnem olju, ki jih nadevu dodamo ohlajene
- 2 mali kavni skodelici riža, ki jih skuhamo do četrtine in ohlajene dodamo nadevu
- 1,20 kg mletega govejega mesa
- sol in sveže zmlet poper
- majaron
- timijan
- 1 celo jajce
Vse sestavine v veliki posodi zmešamo s kuhalnico.
 |
© U. P. Photography |
Pripravljen nadev damo v hladilnik in se lotimo čiščenja zelja.
Potrebujemo 2 kg zeljne glave kateri izrežemo sredinski trdi del. Zeljno glavo začnemo nato lupit na liste, vsakemu listu pa odrežemo debelo steblo pri vrhu, da je kasnejše zavijanje sarm lažje. Pri zeljni glavi, ki tehta 2kg dobimo od 20 do 25 listov in s tem ravno toliko sarm.
Poleg zeljne glave potrebujemo še kilogram nasekljanega zelja, ki ga operemo v mlačni vodi.
P.S. Če za eno porcijo zadostujeta dve sarmi je torej to recept za 10 oseb. Ker pa se ponavadi sarme naredi za dlje časa, ker je priprava dolgotrajna, lahko recept za 2 osebi zadostuje za 3 obroke ali več.
 |
© U. P. Photography |
Na vsak list zelja položimo nadev in ga zvijemo v sarmo.
 |
© U. P. Photography |
Dno velike posode prekrijemo s plastjo nasekljanega zelja, ob rob posode (samo ob rob, ne na sredino) pa nadevamo sarme ter zrezana prekajena reberca (cca. 30dg, dodamo jih zaradi okusa, če vam ne ustreza jih ne dodajte) . Postopek nadaljujemo dokler posode ne napolnimo do roba, sredino ki je ostala prazna, pa napolnimo z zeljem.
 |
© U. P. Photography |
P. S. Ponavadi se uporabljajo 5 litrske posode, za takšno količino potrebujete dve.
 |
© U. P. Photography |
Pripravljeno zalijemo z juho, če je nimamo lahko tudi z vodo (spet stvar okusa, juha samo pripomore k močnejšemu okusu jedi). Na sredino, med zelje, dodamo poper v zrnu, 2 lovorjeva lista in 3 česnove stroke.
Posodo nato pokrijemo s pokrovko in na zmernem ognju kuhamo 1 uro.
 |
© U. P. Photography |
Za konec pa pripravimo še
omako, za katero potrebujemo
svežo slanino, narezano na kocke, ki jo na sončničnem olju dobro prepražimo.
Ko je rahlo zapečena ji dodamo še 3 sesekljane čebule, ko ta porumeni še 3 velike žlice moke in 3 velike žlice sladke rdeče paprike. Sestavine dobro premešamo, dodamo malo vode, da dobimo omako, še enkrat premešamo, nato pa pripravljeno omako dodamo sarmam, v sredino posode, kjer je zelje, in omako vmešamo. Pri tem koraku pazimo, da omako primešamo zelju na sredini posode, sarme ob robu pa pustimo pri miru, da ne razpadejo.
 |
© U. P. Photography |
 |
© U. P. Photography |
Jed nato
kuhamo še dobrih 30 minut.
 |
© U. P. Photography |
Postrežemo eno do dve sarmi, s prilogo zelja in omake ter pire krompirja ali polente.
 |
© U. P. Photography |
PA DOBER TEK!
V NOVEM LETU PA VAM ŽELIM SREČE, ZDRAVJA IN LJUBEZNI :)
